Društvo Kolesarska Jakobova pot Slovenija – Camino že vrsto let soustvarja in razvija romarsko kolesarsko pot po Sloveniji, ki povezuje zgodovino, vero, kulturo in sodobno romarsko izkušnjo. Slovenska kolesarska Jakobova pot je nastala kot rezultat dolgoletnega raziskovanja, vztrajnosti in ljubezni do vere in romarske tradicije, ki ima v Evropi bogato zgotovino.
Med svetniki, ki se jih spominjamo v mesecu juliju, ima posebno mesto apostol Jakob Starejši, čigar god praznujemo 25. julija. Prav na ta dan leta 816 je bila posvečena prva cerkev nad njegovim grobom v Santiagu de Compostela. Kmalu so se romarji iz vseh delov stare celine začeli zgrinjati proti Komposteli po ustaljenih romarskih poteh, imenovanih camino. Ena izmed teh je bila tudi tako imenovana hrvaška pot, ki je vodila od Zagreba preko slovenskega ozemlja proti Parmi v Italiji. Ta pot je bila opisana tudi v Mednarodnem vodniku evropskih poti, izdanem leta 2002 v Parizu, kar je spodbudilo slovensko Društvo prijateljev poti sv. Jakoba, da so poiskali in označili Jakobovo pot v Sloveniji.
Pomemben mejnik za romarsko kolesarsko pot po Sloveniji se je zgodil leta 2004, ko sta zakonca Helena in Franc Štefanič iz Kočevja prekolesarila Camino v Španiji v dolžini približno 860 kilometrov. Na tej poti se je porodila zamisel, da bi ob slovenski Jakobovi pešpoti nastala tudi kolesarska različica. Ideja je dozorela v konkretno delo; trasiranje, preverjanje ter označevanje poti, ki bi sledila pešpoti in hkrati omogočala kolesarsko romanje.

Slovenska kolesarska Jakobova romarska pot je bila uradno blagoslovljena in odprta leta 2010, 25. julija, v cerkvi sv. Jakoba na Ponikvah pri Veliki Dolini. Osnovna kolesarska pot je dolga približno 340 kilometrov, razdeljena je na pet etap, ob njej pa romar obišče dvanajst cerkva, posvečenih sv. Jakobu. S tem je romarska kolesarska pot po Sloveniji postala pomemben del evropske mreže Jakobovih poti.
Prizadevni člani društva so skozi več let z vztrajnostjo in ljubeznijo do domovine trasirali dodatne smeri. Zakonca Štefanič sta čim bližje pešpoti začrtala in označila:
Prekmursko-štajersko peš in kolesarsko pot je najprej trasiral Brane Bitenc, kolesarsko pa jo je nato skupaj z zakoncema Štefanič tudi označil. Ta smer danes poteka od Kobilja do Ljubljane in meri približno 260 kilometrov.
Leta 2021 je kolesarska sekcija Društva prijateljev poti sv. Jakoba ustanovila samostojno Društvo Kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino, ki skrbi za boljše označevanje, redno vzdrževanje in aktivno promocijo slovenske kolesarske Jakobove poti. Tako je romarska kolesarska pot po Sloveniji dobila še bolj strukturirano podporo.

Danes je romarska kolesarska pot po Sloveniji speljana čez izjemno raznolike pokrajine:
Pot je slikovita in razgledna, saj se ves čas vzpenja in spušča med vinogradi, polji, planotami in gozdovi, vse do morske obale. Nekaj več ravnine ponujata le Ljubljansko barje in prekmurska ravnica. Rdeča nit romarske kolesarske poti po Sloveniji so cerkve sv. Jakoba, ki pogosto stojijo na vrhovih gričev in romarju ponudijo tako duhovno kot tudi fizično izkušnjo. Ob poti romar srečuje romarske cerkve, samostane, kulturne znamenitosti ter številne kapelice in znamenja, ki pričajo o bogati duhovni dediščini naših krajev.
Po zgledu drugih evropskih narodov društvo z oživljanjem kolesarskega romanja nadaljuje tradicijo srednjeveških romanj. Poti, ki so jih naši predniki uhodili iz potrebe po božji pomoči, danes dobivajo novo obliko, prilagojeno sodobnemu času, a z enako vsebino. Romarska kolesarska pot po Sloveniji tako ni le rekreativna trasa, temveč gre za živo vez med preteklostjo in sedanjostjo ter slovenski prispevek v mozaik evropskih Jakobovih poti.
Na spletni strani društva so objavljeni napovedniki in termini organiziranih romanj, dodatne informacije pa so na voljo tudi prek objavljenih kontaktov. Če imate kakršnakoli vprašanja stopite v stik z nami!

Povpraševanja
Ocene 1
Lepo
Lepa, duhovna romarska pot. Super ljudje in vodniki. Bodite blagoslovljeni!