Gimnazije in srednje šole

Pravilna izbira srednješolskega izobraževanja je pomemben del posameznikovega življenja, saj lahko odpira vrata v določeno poklicno pot ali v nadaljnje izobraževanje. Je prvi korak na poti poklicne poti, na katerem dijaki pridobijo dragoceno znanje pa tudi prijateljstva in življenjske izkušnje, ki jih bodo oblikovale in tako spremljale do konca življenja.

Srednješolsko izobraževanje v grobem delimo na gimnazije in srednje šole. Za dijake in njihove starše, ki na spletu iščejo informacije o različnih srednješolskih in gimnazijskih izobraževalnih programov, je poslovni imenik Moja dejavnost prava izbira. Na enem mestu boste našli številne gimnazije in srednje šole iz vseh slovenskih regij, njihove kontaktne podatke, informacijo o lokaciji kot tudi krajši opis njihovega dela, dejavnosti oziroma aktivnosti.

Enostavno lahko z njimi stopite v stik preko tega portala tako, da izpolnite obrazec, ki se nahaja tukaj. Na posameznem profilu izbrane gimnazije oziroma srednje šole pa se nahajajo tudi telefonske številke, elektronska pošte in povezave do spletnih strani oziroma družbenih omrežij.

Srednje poklicno in strokovno izobraževanje

S poklicno ali strokovno izobrazbo si dijaki po uspešno končanem šolanju pridobijo poklic in odprta vrata na trg dela. Poklicno in strokovno srednješolsko izobraževanje se še dodatno deli na več vrst izobraževanj.

Nižje poklicno izobraževanje traja dve leti in se konča z zaključnim izpitom. Nanj se lahko vpišejo vsi, ki imajo končan najmanj sedmi razred osnovne šole ali pa tisti, ki so v celoti zaključili osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu, ki pa ima nižji izobrazbeni standard.

Srednje poklicno izobraževanje se prav tako konča z zaključnim izpitom, traja pa tri leta. Večina takih programov se lahko izvaja tudi v obliki vajeništva. Uspešno zaključeno poklicno izobraževanje omogoča vpis v nekatere ustrezne poklicno-tehniške programe izobraževanja. Po določenem številu let delovne dobe pa lahko tako izobraženi oziroma izobražena pristopi k opravljanju mojstrskega, delovodskega ali poslovnega izpita za določeno stroko.

Srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje traja štiri leta, za dijake, ki so zaključili srednje poklicno izobraževanje pa samo dve leti. Zaključi se s poklicno maturo, s tako pridobljeno izobrazbo pa se dijaki lahko vpišejo v določene univerzitetne študijske programe.

Poklicni tečaj se zaključi s poklicno maturo in je namenjen tistim, ki želijo pridobiti tako izobrazbo ter so končali bodisi zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe bodisi četrti letnik gimnazije.

Srednješolski programi nadaljnjega izpopolnjevanja in usposabljanja omogočajo nadgrajevanje, razširjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter s tem razširjanje poklicnih zmožnosti. Po zaključenem programu se pridobi poklicna kvalifikacija, ki pa je na isti ravni, kakor kvalifikacija izobrazbe.

Splošno srednješolsko oziroma gimnazijsko izobraževanje

Gimnazijski programi trajajo štiri leta, zaključijo pa se s splošno maturo. Spričevalo splošne mature je ključ, ki odpira vrata za vsa področja univerzitetnega študija, študijske programe visokega ali višjega strokovnega izobraževanja. Poznamo dve vrsti gimnazijskega izobraževanja:

• splošno (splošna in klasična gimnazija)
• strokovno (tehniška, umetniška, ekonomska gimnazija)

V gimnazijske programe se lahko vključi vsakdo, ki je uspešno v celoti dokončal osnovno šolo. Za določene, običajno strokovne, programe, pa se lahko določijo tudi nekateri drugi posebni vpisni pogoji.

Maturitetni tečaj traja eno leto in se prav tako kakor gimnazijsko izobraževanje zaključi s splošno maturo. Nanj se lahko vpišejo posamezniki, ki so uspešno zaključili nekaj izmed naštetega:

• tretji letnik gimnazije, vendar so zaradi tega ali onega razloga izobraževanje prekinili za najmanj eno leto,
• zasebni gimnazijski program, ki ima priznan status javno-veljavnega programa, ki zagotavlja minimalna znanja za uspešen zaključek izobraževanja po sklepu pristojnega strokovnega sveta,
• srednje poklicno izobraževanje ali
• srednje strokovno oziroma tehniško izobraževanje.

Tudi če je oseba uspešno zaključila le osnovnošolsko izobraževanje, se lahko na maturitetni tečaj vpiše, če uspešno opravi preizkus znanja iz obveznih in izbirnih predmetov splošne mature na ravni tretjega letnika.

Vpis v srednjo šolo

Vsako leto, praviloma v januarju, ministrstvo pristojno za izobraževanje objavi pripravljen razpis za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove. Kandidati morejo do določenega roka izpolniti in oddati prijavo za vpis na željeno šolo oziroma željeni izobraževalni program.

Z vpisom in izbiro pravega programa za nadaljevanje izobraževanja običajno poskrbijo tudi osnovne šole, ki bodočim dijakom pomagajo z vpisom, posredovanjem nekaterih potrebnih dokument ali celo različnih delavnic, ki otroku pomagajo izbrati nadaljnjo pot v življenju.

Če ima določena izobraževalna ustanova večje število vpisanih kot je razpisanih prostih mest, lahko postavi omejitve vpisa, kandidati pa sodelujejo v izbirnem postopku, ki poteka v dveh krogih. V prvem krogu se zapolni 90%razpisanih vpisnih mest, nato pa lahko kandidati, ki niso bili izbrani oddajo prijavo za preostalih 10% mest ali pa se odločijo za drugo šolo, na katero se ni prijavilo dovoljšno število kandidatov. Če šola nima omejitve vpisa, se po uspešno zaključenem osnovnošolskem izobraževanju ob predložitvi izvirnikov spričeval kandidati vanjo tudi uradno vpišejo.

Dijaški dom

Ker se mnogi dijaki ne šolajo v kraju svojega bivališča, pa smo poskrbeli tudi, da smo v imenik vpisali najrazličnejše dijaške domove. Ti ves čas srednješolskega izobraževanja ponujajo urejene življenjske in učne pogoje, udobno in ugodno bivanje ter za svoje dijake organizirajo tudi učno pomoč, različne športne in druge aktivnosti, prehrano in podobno.

V iskalnik na portalu Moja dejavnost samo vpišite, kateri konkretni program vas zanima, ali katera šola, če jo poznate po imenu, ter kraj in takoj boste dobili številne zadetke srednjih šol in gimnazij, ki izpolnjujejo vaše iskalne pogoje.

Do bivanja v dijaškem domu so upravičeni dijaki, vajenci ali celo študenti višjih strokovnih šol, na dodatna prosta mesta pa tudi študenti visokošolskih zavodov. Kakor za izobraževalne ustanove, ministrstvo, ki skrbi za izobraževanje vsako leto objavi tudi razpis za sprejem novincev v dijaške domove.

V razpisu je navedeno število razpoložljivih mest v posameznih domovih. Tudi dijaški domovi organizirajo informativne dneve, na katerih se lahko pred vpisom seznanite z delovanjem in prostori posameznega dijaškega doma.