Restavrarstvo in konservatorstvo - Ko umetnina in dediščina dobita novo preobleko
Restavriranje in konservatorstvo sta dve ključni disciplini v umetnostni zgodovini in dediščinskih vedah, ki se ukvarjata z ohranjanjem, obnavljanjem in zaščito kulturne dediščine, umetnin ter zgodovinskih in arheoloških predmetov. Čeprav sta si ta dva področja podobna in sledita istemu cilju, pa se vseeno razlikujeta po metodah in pristopih, ki jih ubirata do tega cilja.
Restavratorstvo - nova preobleka za nadaljnjo občudovanje
Restavratorstvo je del spomeniškega varstva, proces obnavljanja umetniških del ali zgodovinskih predmetov, ki so utrpeli vidne poškodbe, propad ali obrabo skozi čas. Namen restavriranja je povrniti predmetu prvotni videz in funkcionalnost, ohraniti vrednost (včasih le čustveno) ter preprečiti nadaljnje propadanje. Restavratorji se prislužujejo priučenih tehnik in metod ter preverjenih materialov.
Kot pri večini del, tudi pri restavriranju strokovnjak dobro pregleda predmet. Tako ugotovi v kakšnem stanju je, iz katerih materialov, kakšno tehniko bo izbral za popravilo in koliko ur bo približno to delo vzelo.
V pogovoru z naročnikom izve za njegove želje glede restavriranja predmeta in pojasni možnosti.
Nato prične z delom. Če je potrebno odstrani umazanijo, zbrusi barvo, lak, da lahko sledi naslednji korak, zatiranje lesenih škodljivcev, črvov. Nato lahko sledi šivanje, nadomestitev manjkajočih ali zelo poškodovanih delov, popravilo ključavnic in drugih kovinskih delov.
Pri lesenih predmetih, ki jih je dodobra preluknjal lesni črv se predmeti tudi zaprejo v plinsko komoro. Pri restavriranju se pogosto uporablja tradicionalne tehnike in materiale, tako se čim bolj ohrani izvirna podoba. Pri pomembnejših restavriranjih se postopek natančno dokumentira za nadaljnje raziskave in reference.
Po uspešno opravljenem delu predmet zaživi v novi preobleki.
Konservatorstvo - ohranjanje predmetov in stavb preteklosti za danes in v prihodnje.
Konserviranje je podobno kot restavriranje, preprečevanje nadaljnjega poslabšanja predmeta z uporabo različnih strokovnih tehnik. Konservatorji lahko tudi izvajajo restavriranje, kadar je potrebno ohraniti funkcionalnost ali stabilnost predmeta.
Konservatorstvo je širši koncept kot restavriranje. Pomei skrbno upravljanje, ohranjanje in zaščito kulturne dediščine (predmetov, zgradb) in umetnin pred:
- poškodbami,
- staranjem,
- naravnimi vplivi in
- človeškimi dejavnostmi.
Konservatorji skrbijo za preprečevanje škode in ohranjanje predmetov v najboljšem stanju, ne da bi jih spreminjali ali posegali v njihovo izvirnost. Vas zanima kako poteka strokovno konservatorstvo?
Sprva mora konservator opraviti vizualni pregled. Pregleda predmet, zgradbo, ga dobro preuči. Nato se odloči za primerne metode in tehnike svojega dela, s katerimi prepreči škodo, na primer pravilno skladiščenje, temperatura in vlažnos ter preprečevanje izpostavljenosti svetlobi.
Pomemben del konserviranja je tudi izobraževanje ljudi o pomenu ohranjanja kulturne dediščine in spodbujanje zavedanja o pravilni skrbi za predmete, da nam bodo bili še dolgo na ogled in pričali o časi nekoč.
Restavriranje in konservatorstvo je zapleteno delo, ki zahteva strokovno znanje, občutek za umetnost, poznavanje materialov in skrbno načrtovanje ter dokumentiranje postopkov.
Če imate doma predmet, ki vam veliko pomeni in bi ga želeli ohraniti vam svetujemo, da najdete pravega strokonjaka z dobrimi referencami, saj se v nasprotnem primeru naredi več škode kot koristi.