Psihoterapija 

Psihoterapija je oblika terapije, pri kateri gre za zdravljenje duševnih stisk in bolezni s pomočjo pogovorov s psihoterapevtom. Z rednimi obiski pri psihoterapevtu lahko izboljšate svoje duševno počutje, medosebne odnose, obnašanje in samopodobo. Psihoterapevt nam lahko pomaga tudi pri težkih življenjskih dogodkih kot so izguba ali smrt bližnjega.

Ker gre za zdravljenje s pogovori, ki potekajo med pacientom in psihoterapevtom, je uspešnost psihoterapije odvisna tudi od pacienta samega. Za učinkovito zdravljenje mora biti pacient odprt, iskren s psihoterapevtom in sam s seboj, pripravljen na pogovor in na tehnike mišljenja in obnašanja, ki jih predlaga psihoterapevt za izboljšanje počutja in duševnega zdravja.

Depresija, tesnoba, anksioznost in panični napadi

Depresija in občutki tesnobe so ena najpogostejših duševnih motenj v modernem svetu. Depresija se kaže v bolj ali manj izrazitih simptomih, kot so:

• občutki tesnobe, žalosti, nesreče,
  
• izguba zanimanja ali veselja do aktivnosti, ki so nas prej veselile,
  
• sprememba v apetitu (povečan ali pomanjšan),
  
• težave s spancem ali prekomerno spanje,
  
• pomanjkanje energije, utrujenost,
  
• občutki ničvrednosti, krivde,
• težave s koncentracijo,
  
• misli na smrt ali samomor.

Depresija se lahko pojavi sama od sebe ali ob negativnih življenjskih dogodkih. Pogosto se pojavlja skupaj z anksioznostjo, pri kateri gre za prekomeren strah in nervozo v situacijah, kjer so taki občutki nepotrebni, izraža pa se lahko tudi v paničnih napadih. Razvije se lahko zaradi stresnih situacij, ki jih v današnjem življenju ni malo.

Depresija nas naredi v 'prazne lupine', anksioznost pa zelo negativno vpliva na naše osebno in profesionalno življenje. S psihoterapiji si lahko povrnete energijo, veselje in voljo do življenja, v svoj vsakdan pa vrnete duševni mir, ki ga že dolgo niste čutili.

Partnerska in družinska psihoterapija 

Psihoterapevti nudijo svetovanje na področju medosebnih odnosov, pa naj bodo to odnosi s partnerjem, prijatelji, družinskimi člani ali sodelavci. Do težav v odnosu z drugimi lahko pride zaradi našega lastnega obnašanja, ki je lahko odraz predhodne travme ali vzgoje. Morda na konflikte odreagiramo z jezo ali popolno tišino in umikom, se bojimo bližine, samote ali zavrnitve in imamo težave z zaupanjem. Težave lahko nastanejo tudi s pretirano navezanostjo in odvisnostjo od drugih.

Obnašanja v medosebnih odnosih se naučimo že v otroštvu. Če smo bili izpostavljeni negativnim odnosom, take vzorce obnašanja in komunikacije nosimo tudi v odraslost. S psihoterapijo lahko odkrijemo izvor svojega obnašanja, se posvetimo svoji vlogi v odnosu z drugimi, naučimo čustvene neodvisnosti, samostojnosti, kako sprejemati kompromise ter izražati in prejemati ljubezen od drugih. Taka terapija se lahko izvaja tudi skupaj s partnerjem, starši ali otroki. 

Travme, nasilje, zlorabe

S pomočjo psihoterapevta lahko svoje obnašanje in duševno stanje izboljšamo tudi s soočenjem s travmami, ki so lahko posledica nasilja ali zlorabe. Travme lahko naši možgani potisnejo v ozadje, da bi se zaščitili, navzven pa se to kaže v obnašanju v določenih situacijah, odnosih do drugih in konec koncev do nas samih. 

Posledica travm je lahko tudi obsesivno-kompulzivna motnja, pri kateri gre za prisiljene oz. vsiljive misli in ritualno ali ponavljajoče se obnašanje in gibi, kot je obsedenost s čiščenjem, simetrijo, štetje, preskakovanje stopnic itd. Z redno psihoterapijo se lahko naučimo obvladovati te kompulzije in zmanjšati njihovo pogostost, naučimo pa se tudi sprostitvenih tehnik, saj se simptomi pojavljajo bolj pogosto ali so občutno bolj izraziti, ko smo pod stresom.