Prostovoljna gasilska društva in zveze
Prostovoljna gasilska društva v Sloveniji delujejo že več kot 150 let in s svojim delovanjem skrbijo za varnost slovenskega naroda. Gasilska društva pa se ne ukvarjajo le s preprečevanjem in gašenjem požarov, ampak priskočijo na pomoč tudi pri drugih, predvsem naravnih nesrečah. V svojih vrstah združujejo vse, ki si želijo opravljati nesebično delo v dobro družbe, v kateri živijo.
Gasilska društva v Sloveniji delujejo pod okriljem Gasilske zveze Slovenije. Gasilska zveza Slovenije ali GZS je ena največjih samostojnih, humanitarnih, nepridobitnih, neprofitnih, nepolitičnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji, šteje pa več kot 1300 gasilskih društev in 120 gasilskih zvez iz 17 gasilskih regij ter več kot 160,000 članov. Ustanovljena je bila oktobra 1949 v Ljubljani, deluje pa v skladu z Zakonom o društvih in Zakonom o gasilstvu.
Prostovoljno gasilstvo
Poleg poklicnih gasilcev, ki so zaposleni v gasilskih zavodih ali brigadah, je v Sloveniji neprimerljivo več prostovoljnih gasilcev, ki so na pomoč pripravljeni priskočiti brezplačno. Prostovoljna gasilska dejavnost je v Sloveniji precej razširjena in deluje že od leta 1869, ko je bilo v Metliki ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo.
Prostovoljna gasilska društva opravljajo gasilske dejavnosti, kot so preprečevanje in gašenje požara, reševanje ljudi, živali in premoženja v primeru požara, naravnih ali drugih nesreč. Vsi prostovoljni gasilci morajo pred začetkom dela opraviti strokovno gasilsko usposabljanje, da se seznanijo z varnostjo pri delu, pravilnimi metodami reševanja in ustreznim upravljanjem z gasilsko opremo.
Gasilska društva letno opravijo tudi do 15,000 intervencij, ki so v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pogosto povezane z naravnimi katastrofami, kot so požari v zelo suhem okolju, poplave in potresi.
Poleg intervencij gasilska društva tudi izobražujejo najmlajše o varnosti in ravnanju v primeru požara in navdušujejo naslednje generacije nad prostovoljnim gasilstvom.
Kako postati prostovoljni gasilec?
Vsak prostovoljni gasilec mora najprej opraviti strokovno gasilsko usposabljanje in izpit. Poleg tega mora biti zdrav in v dobri psihofizični pripravljenosti, da je sposoben opravljati gasilske dejavnosti. Obstaja tudi starostna omejitev, in sicer za moške od 18 do 63 let in za ženske od 18 do 55 let.
Prvi stiki z gasilstvom in gasilskimi tekmovanji se lahko začnejo že v mladosti:
- pionirji: otroci od 7. do dopolnjenega 11. leta starosti,
- mladinci: otroci od 12. do dopolnjenega 16. leta starosti, ki skupaj s pionirji štejejo skoraj četrtino vseh gasilskih prostovoljcev,
- pripravniki: mladi od 16. do 18. leta starosti.
Prostovoljno gasilstvo za mlade se izvaja pod vodstvom mentorja mladine. Otroci se najprej dobro spoznajo z gasilskim delom in orodji, kot pripravniki pa lahko sodelujejo pri svojih prvih gasilskih intervencijah, kjer opravljajo gasilska dela, ki so primerna njihovi starosti in niso nevarna. Ob gasilskem delu so pod nadzorom, da se varno z gasilskim delom spoznajo tudi na terenu. V času pripravništva, ki traja 2 leti, pripravniki opravijo osnovni tečaj za gasilca, po dopolnjenem 18. letu starosti pa se lahko udeležijo nadaljevalnega tečaja. Po uspešno opravljenem nadaljevalnem tečaju postanejo prostovoljni gasilci, redno pa morajo opravljati tudi strokovno usposabljanje.
V svoje vrste gasilska društva z veseljem sprejmejo prostovoljce vseh starosti, pridružite pa se jim lahko v kateri koli fazi usposabljanja. S svojo hrabrostjo in nesebičnostjo lahko rešite nedolžna življenja, svoje pogumne podvige in uspehe pa lahko proslavite na pravi gasilski veselici.