Sindikati delavcev

Sindikati različnih panog torej predstavljajo svoje člane pri uveljavljanju in varstvu njihovih ekonomskih in socialnih interesov v socialnem dialogu z delodajalci, delodajalskimi organizacijami in vlado. Kakšne ugodnosti prinese članstvo, od pravne pomoči do možnosti izobraževanj, kako se včlaniti in več informacij o posameznih sindikatih lahko najdete na portalu Moja dejavnost.

Sindikalna svoboda

Sindikalna svoboda pomeni, da je včlanjevanje v sindikate svobodno in prostovoljno, prav tako je svoboden izstop iz sindikata. Članstvo v sindikatu je torej prostovoljno, člani sindikata pa redno plačujejo sindikalno članarino, ki pri nas znaša od 0,6 do 1 % bruto plače. 

Različna področja dela z namenom izboljšanja položaja delavcev

Sindikati za svoje člane organizirajo številna izobraževanja, druženja in dogodke za vzpodbujanje dobrih medsebojnih odnosov, sodelovanja in medsebojne podpore. Prav tako članom nudijo vrsto ugodnosti, popustov pri izbranih ponudnikih, nakupu abonmajev in še več, čeprav slednje dejavnosti niso njihove primarne naloge.

Področja dela sindikatov so lahko različna, načeloma pa poleg združevanja in sodelovanja delavcev zajemajo področja, kot so: 

• trg dela
• socialni dialog
• ekonomija
• varnost in zdravje pri delu
• enake možnosti
• socialna politika
• izobraževanje
• zakonodaja
• pravna pomoč
• mednarodna dejavnost

Vas zanima, kje je vaš najbližji sindikat ali zveza sindikatov oz. kako se včlaniti v sindikat, ki pokriva področje vašega dela in pravice delavcev v vaši poklicni panogi? Pošljite povpraševanje preko portala Moja dejavnost in si priskrbite podporo. Dodatne razloge, zakaj se pridružiti sindikalnemu združevanju, si lahko preberete na tej povezavi.

Sindikati kot prva pomoč pri kršenju delavskih pravic

Ko se delavci soočajo s pravnimi vprašanji, povezanimi z njihovim delovnim razmerjem, se lahko obrnejo na svoj sindikat. Ti zagotavljajo subvencionirano ali brezplačno pravno pomoč. Sindikat tako delodajalca opozori in pozove k prenehanju kršitve, navadno po nekaj mesecih članstva v sindikatu pa je član upravičen do vložitve tožbe in zastopanja na sodišču ter priprave vseh potrebnih dokumentov.

S pomočjo strokovnjakov delovnega prava, ki sodelujejo s sindikati, lahko delavci uveljavljajo svoje pravice, kot so pravična plača, varni delovni pogoji, zaščita pred diskriminacijo in odpustitvijo brez utemeljenega razloga.

Poleg nudenja same pravne pomoči sindikati pogosto organizirajo tudi seminarje in delavnice o delovnih pravicah, s čimer izobražujejo svoje člane in jih opolnomočijo, da bolje razumejo in uveljavljajo svoje pravice.

Veste, kakšne so zgodovinske zasluge sindikatov, ki jih uživamo vsi?

Sindikati so zaslužni, da imajo delavci povračila za prevoz na delo, plačan odmor in malico, nadomestilo za prve 3 dni bolniške odsotnosti, regres za letni dopust, dodatek za delovno dobo, ukrepe za varstvo in zdravje pri delu in odpravnino ob prekinitvi delovnega razmerja. Sindikalni boj je zagotovil, da obstaja minimalna in osnovna plača, urejene pokojnine in dodatki pri delu.

Delavci kot člani sindikata

Delodajalec po Zakonu o delovnih razmerjih zaposlenih ne sme odpustiti zaradi članstva v sindikatu, udeležbi v sindikalnih dejavnostih med (po predhodnem dogovoru z delodajalcem) ali izven delovnega časa, prav tako pa ga ne sme odpustiti zaradi udeležbe na stavki, ki je bila organizirana v skladu z zakonom. Delodajalec prav tako ne sme drugače obravnavati tistih iskalcev zaposlitve, ki so člani sindikata.

Sindikalni zastopnik je imenovan ali izvoljen s strani sindikata, ki ima člane, ki so zaposleni pri istem delodajalcu. Izbrani sindikalni zastopnik pri dotičnem delodajalcu zastopa svoj sindikat in varuje delavske pravice in interese njegovih članov. Varnost sindikalnih zastopnikov je uzakonjena z Zakonom o delovnih razmerjih, zato sindikalnih zastopnikov ni dovoljeno obravnavati slabše ali drugače od ostalih zaposlenih.

Reprezentativni sindikati

Za pridobitev reprezentativnosti morajo sindikati in konfederacije sindikatov dosegati in dokazati naslednje pogoje:

• včlanitev in delovanje v sindikatu je svobodno,
• sindikat stroške svojega delovanja krije s članarino in drugimi lastnimi viri,
• sindikat mora delovati neodvisno od državnih organov in delodajalca,
• sindikat mora delovati neprekinjeno vsaj 6 mesecev,
• sindikat mora imeti določeno število članov.

Samostojni sindikat mora izkazati, da se vsaj 15 % njegovih članov ukvarja z določeno dejavnostjo ali poklicem, za zvezo ali konfederacijo sindikatov pa morajo taki člani znašati vsaj 10 %.

Delovanje sindikatov je ključnega pomena za stabilnost družbe in vzdrževanje demokracije, saj ščiti delavce in javne uslužbence pred izkoriščanjem in neustreznim obravnavanjem s strani delodajalcev. Sindikat socialni dialog o svojih zahtevah glede pravic in interesov delavcev načenja s stavkami. Z Republiko Slovenijo med pogajanji sprejemajo sporazume, ki so rezultat stavk.

Zaradi reprezentativnosti lahko torej sindikati vplivajo na vsebino kolektivnih pogodb in sodelujejo v ekonomsko-socialnem svetu, kjer skupaj z delodajalci in vlado usklajujemo predloge zakonov in drugih dokumentov. To pomeni, da neposredno vplivajo na področno zakonodajo, vselej v prid delavcev.

So vam kršene delavske pravice? Obrnite se na sindikalnega zaupnika!

Če mislite, da je vaše delovno razmerje podvrženo kršitvam Zakona o delovnih razmerjih oz. delovnopravne zakonodaje, je priporočljivo, da najprej pozovete svojega delodajalca, da s kršitvami preneha. Če je spor nerešljiv in kršitev ne preneha, se lahko obrnete na sindikalnega zaupnika v vašem podjetju oz. v lokalnem področnem sindikatu.

Pravna pomoč obsega ustno ali pisno svetovanje, sestavljanje ugovorov in zahtevkov za varstvo pravic ter neposredno zastopanje pred organi delodajalca. Pri tem je potrebno poudariti, da se svetovanje in zastopanje izvaja zgolj preko pooblaščenega pravnega svetovalca.

Ne le pravna pomoč, koristi članstva je več!

Podpisano pristopno izjavo morate posredovati izbranemu sindikatu ali sindikalnemu zaupniku na vašem zaposlitvenem mestu. Nekateri sindikati ponujajo možnost e-vpisa. 

Če sindikata pri vašem delodajalcu še ni, oddate pristopno izjavo na sedežu območne sindikalne organizacije. Tam vas bodo pristojni seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki, delavskimi pravicami, ugodnostmi in obveznostmi članstva.

Najbližjo območno ali regijsko sindikalno organizacijo lahko najdete na seznamu sindikatov, ki so zbrani na portalu Moja dejavnost. Posamezne organizacije, kontakte in uradne ure lahko poiščete s klikom na izbran sindikat.