Bogata zgodovina frančiškanov v Kamniku sega že v leto 1474, samo mesto, kjer še danes stoji Frančiščanski samostan Kamnik pa je glede na pisne vire še nekaj stoletij starejše.
Ne glede na to, ali vas zanima naša zgodovina, ali pa bi radi izvedeli več o dejavnostih, ki jih izvajamo dandanes, si spodaj lahko preberete besedilo, ki bo nekoliko bolje opisalo naš frančiškanski samostan.
Ljubljana, okolica in pa bolj specifično Kamnik pri nas že leta izvajajo tako verske, kot kulturne in izobraževalne aktivnosti.

Naša več kot pet stoletij dolga zgodovina se je začela predvsem zato, ker v mestu ni bilo urejenega bogoslužja. Na prošnjo meščanov so v Kamnik prišli frančiškani iz Avstrije, pri čemer je zelo pomembno omeniti, da so s seboj prinesli tudi številne knjige in ustanovili še danes ohranjeno knjižnico.
Zidava se je začela proti koncu leta 1493, ko so se dogajali številni turški vpadi, leta 1495 je bil frančiškanski samostan pri Ljubljani oz. okolici - v Kamniku že deloma zgrajen,
Kasneje, v 16. stoletju je skupnost prizadelo takratno širjenje protestantizma, frančiškani pa so ostali brez rednih dohodkov in postali odvisni od miloščine, leta 1538 pa so zapustili samostan. Vrnili so se šele leta 1627, tokrat redovniki iz bosansko-hrvaške province.

Leta 1695 so poleg kamniškega frančiškanskega samostana (Ljubljana, okolica) začeli z gradnjo baroške cerkve, pri čemer so pri opremi sodelovali nekateri znameniti umetniki, kot so Anton Cebej, Valentin Metzinger in kasneje Matija Koželj, v 20. stoletju pa pri ponovni poslikavi Stane Cuderman.
V samostanu so imeli že od leta 1778 dalje tudi deško šolo, ki je delovanje samostana ohranila tudi v času, ko jih je Jožef II. razpuščal. Šola je pogorela v predmestnem požaru leta 1804, se nekaj časa selila in se preoblikovala v Frančiškansko gimnazijo, ki je bila razpuščena po prvi svetovni vojni.
Med drugo svetovano vojno so bili frančiškani ponovno prisiljeni zapustiti Kamnik, frančiškanski samostan pri Ljubljani oz. okolici le-te, pa so nemci spremenili v skladišče in pri tem uničili številne knjige. V mesto so se vrnili po koncu vojne, vendar so zase dobili le nekaj sob, v druge prostore pa so bile naseljene družine, ki so potrebovale bivališče.

Zadnje družine so samostan zapustile leta 1991, nato pa se je za začela obnova, v kateri so prenovili tudi knjižnico, ki je zdaj znana kot Samostanska knjižnica patra Donata Valvasorja.
Danes poleg rednih maš in osnovnega verskega dela frančiškanski samostan (Ljubljana, okolica) deluje na številnih pomembnih področjih, in sicer med drugim organiziramo oz. pri nas delujejo:
Jasno je torej, da je redko katera organizacija tako dolgo deluje v povezavi z mestom Kamnik, kot prav naš Frančiškanski samostan. Ljubljana, okolica in številni okoliški prebivalci nas poznajo po našem trdem in dolgotrajnem delu, ki že stoletja krepi vero, kulturo in umetnost.
Toplo vabljeni k obisku!

Povpraševanja
Ocene 7