Univerze in visoke šole z najboljšimi programi

V Sloveniji delujejo tako zasebne kot javne univerze in visoke šole z različnimi programi s področja družboslovja in naravoslovja. Študentom omogočajo obiskovanje predavanj in vaj ter opravljanje izpitov po učnem načrtu izbranega programa, po zaključku izobraževanja pa prejmejo uradno listino o doseženi izobrazbi.

Dodiplomski študij

Na programe dodiplomskega študija se lahko prijavijo tisti, ki imajo doseženo srednješolsko izobrazbo in so uspešno opravili maturo. Pogosto poleg tega univerze oziroma fakultete za posamezne programe razpišejo dodatne pogoje za vpis, kadar je število mest na programu omejeno, prijav pa preveč.

V takih primerih se univerze ali fakultete lahko odločijo za sprejemne izpite ali pa vpis omejijo glede na število točk, ki jih kandidati zberejo na podlagi šolskega uspeha in uspeha na maturi. Svoje točke lahko informativno izračunate tukaj.

Po bolonjskem sistemu dodiplomski študij načeloma traja 3 leta, pred zaključkom izobraževanja pa morajo študentje opraviti diplomski izpit oziroma napisati in zagovarjati diplomsko nalogo.

Po uspešno opravljenem zagovoru ali diplomskem izpitu študentje dodiplomskega študija pridobijo naziv diplomanta oziroma diplomantke.

Podiplomski ali magistrski študij

Magistrski študij študentom omogoča, da se po opravljenem dodiplomskem študiju dodatno izobražujejo in poglobijo svoje znanje, pri nekaterih poklicih pa je magisterij obvezen, saj se na tej točki študentje lahko usmerijo v določeno vejo svojega področja oziroma specializirajo.

Magistrski študij načeloma traja 2 leti, študentje pa svoje znanje dokazujejo z magistrsko nalogo, ki jo, tako kot pri diplomski nalogi, zagovarjajo pred komisijo. Po zaključku magistrskega študija študentje pridobijo naziv magistra oziroma magistre.

Redni in izredni študentje

Redni študentje so tisti, ki so v študijski program vpisani redno, torej redno obiskujejo predavanja in vaje ter opravljajo izpite za študente rednega programa. Izobraževanje na rednem programu je brezplačno in načeloma poteka v dopoldanskih in popoldanskih urah med tednom.

Izredni študentje obiskujejo izredni študijski program, ki načeloma poteka povsem ločeno od rednega. Predavanja in vaje se najpogosteje odvijajo pozno popoldne in zvečer, saj se za to obliko študija odločajo predvsem tisti, ki so ob študiju zaposleni. Program je temu primerno prilagojen, prav tako pa morajo izredni študentje plačati šolnino. Ceniki šolnin za izredne programe so objavljeni na spletnih straneh univerz in visokih šol, ki izvajajo tovrstne izobraževalne programe.

Študentski status

Študentje ob vpisu na univerzitetni ali visokošolski program prejmejo status študenta, ki ponuja številne prednosti in popuste. Študentski status študentom omogoča, da enkrat v času študija ponavljajo letnik ali se prepišejo na drug program, obiskujejo več programov hkrati in študij zaključijo pod pogoji, ki so bili navedeni ob začetku izobraževanja.

Poleg tega študentski status študentom omogoča delo preko študentske napotnice (študentsko delo), subvencijo pri nakupu mesečne vozovnice za vlak ali avtobus, subvencijo pri prehrani (študentski boni) in mnoge druge popuste, ki so namenjeni samo študentom. Študentje svoj status dokazujejo s študentsko izkaznico.

Obstajajo tudi študentski statusi za študente s posebnimi okoliščinami, kot je na primer status študenta s posebnimi potrebami ali status trajno bolnega študenta, oba pa študentu omogočata nekoliko prilagojen študij.

Javna predavanja za neštudente

Univerze in visoke šole pa niso namenjene le študentom, pač pa so na teh izobraževalnih ustanovah pogosto organizirana tudi predavanja za neštudente, torej obiskovalce izven univerze ali šole, ki jih tematika zanima. 

Na voljo so predavanja in seminarji brez akreditacije, ki so lahko tudi povsem brezplačni in odprti za javnost, seveda pa so na voljo tudi programi, po zaključku katerih prejmete potrdilo o zaključenem izobraževanju ali certifikat. Le-ti so načeloma plačljivi, cenik s šolninami pa univerze in visoke šole objavijo na svoji spletni strani.

Na univerzah in visokih šolah poteka tudi izobraževanje za odrasle in celo za starejše v tretjem življenjskem obdobju. Organizirane so tudi razne delavnice, vredno pa je redno spremljati tudi novice o gostujočih profesorjih in strokovnjakih iz različnih področij.