Streljanje z možnarji Kamna Gorica

Lokalno Društvo možnaristov in pritrkovalcev Kamna Gorica, ustanovljeno leta 2000, ohranja kulturno tradicijo in skrbi za streljanje z možnarji v Kamni Gorici ter pritrkovanje ob praznikih. Prvi zapisi o tej dejavnosti segajo v leto 1751, od leta 2019 pa je običaj vpisan v Register nesnovne dediščine Slovenije. Člani z možnarji in zvonjenjem zaznamujejo vaške dogodke, z malimi zvončki pa gostujejo po Sloveniji.

Osrednje prizorišče delovanja je naselje Kamna Gorica z razgledno točko Zjavka in zvonikom. Zgodovinsko streljanje z možnarji v Kamni Gorici ostaja vezano na natančno določeno lokacijo, medtem ko je pritrkovanje mobilno.

Pokanje z možnarji Kamna Gorica, Gorenjska

Možnarji so masivni železni cevasti pripomočki v obliki šest- do osemstrane prizme. Njihove dimenzije se razlikujejo:

• višinski razpon orodij znaša od 10 do 100 cm,
• masa posameznega možnarja se giblje med 2 in 100 kg.

Orodja so zgoraj odprta, spodaj pa imajo odprtino za prižiganje smodnika. Nekdaj je bilo v kraju 24 takšnih orodij. Priprava možnarja na sprožitev zahteva natančno zaporedje korakov in sodelovanje dveh strelcev. Postopek polnjenja poteka tako:

• dno se napolni s smodnikom in prekrije s papirjem,
• vrh se zapolni z žaganjem, vlažnim peskom, ilovico ali prstjo,
• dva strelca z velikimi kladivi zabijeta bakren čep.

Možnarist nato smodnik prižge z razbeljeno železno konico na dolgi palici. Streljanje se po starem vaškem izročilu izvaja le ob natančno določenih priložnostih. Običaj poteka ob naslednjih dogodkih:

• na velikonočno jutro in 1. maja,
• za vaški smn na god sv. Trojice,
• ob vaških dogodkih, obletnicah in ob smrti možnarista.

Vsak strel simbolizira ohranjanje zgodovinskega spomina.

Pritrkovanje na dogodkih Kamna Gorica, Gorenjska

Pritrkovanje poteka na nasprotnem bregu kraja v zvoniku cerkve sv. Trojice. Izvedba je usklajena s strelci na Zjavki preko vizualnih signalov. Signalist v zvoniku daje znake z belo zastavo. Izročilo pritrkovanja se spremlja od Šimnovega Matevža, rojenega leta 1856. Včasih je imela fara 3 bronaste zvonove, ki so jih zamenjali z železnimi.

Kamnogoriški pritrkovalci izvajajo specifične tradicionalne melodije, prenesene iz roda v rod. Med lokalne melodije spadajo Podroblena, Bingala, Jakova in Dangor. Izvaja se dve tehniki pritrkovanja:

• leteče melodije, kjer veliki zvon udarja enakomerno, manjša dva pa oblikujeta melodijo,
• stoječe melodije, kjer zvonovi mirujejo, melodija pa nastaja s kemblji.

Leta 2010 so bili s pomočjo donacij kupljeni mali zvončki za vadbo pritrkovalskih spretnosti. Z njimi člani nastopajo na različnih dogodkih:

• na domačih vaških prireditvah,
• na srečanjih pritrkovalcev po Sloveniji,
• na gostovanjih pri slovenskih skupnostih v zamejstvu.

Uporaba malih zvončkov omogoča izobraževanje novih rodov in promocijo dediščine.

Možnaristi in pritrkovalci Kamna Gorica

Organizacija tradicionalnih prireditev s prikazom nesnovne dediščine zahteva finančna sredstva za opremo in vzdrževanje. Splošni stroški organizacije folklornih ali pritrkovalskih dogodkov v Sloveniji se gibljejo med 100 € in 500 € na nastop, odvisno od obsega in lokacije. Vzdrževanje zvonov in nakup smodnika predstavljata redni letni izdatek. Društveno delovanje se financira s pomočjo donacij.

Za podrobnejše informacije o nastopih ali predstavitvi kulturne dediščine stopite v stik z nami. Društvo možnaristov in pritrkovalcev Kamna Gorica z veseljem sodeluje pri organizaciji dogodkov.