Urbanizem: umetnost in znanost sooblikovanja prostora za prihodnost

Naša okolica se nenehno spreminja, tako tudi videz mest, mestnih četrti ali središč pa tudi podeželja. Vsaka gradnja se namreč začne pri urbanističnemu planiranju in umeščanju, saj je to disciplina, ki se ukvarja prav z načrtovanjem novih naselji in mest, katerega cilj pa je zagotoviti kakovostno življenje za prebivalce in ohranjanje zdravega okolja.

Urbanizem je mnogo več kot le načrtovanje cest in določanje lokacij za nove stavbe. Je kompleksna disciplina, ki združuje arhitekturo, sociologijo, ekonomijo, ekologijo in politiko z enim samim ciljem: organizirati prostor tako, da bo omogočal

• kakovostno bivanje,
• gospodarski razvoj in
• družbeno interakcijo.

Problemi sodobnega urbanističnega načrtovanja

Dandanes se urbanisti pri svojem delu soočajo predvsem z reševanjem različnih interesov, tako pa je njihovo delo več kot le risanje tlorisov. Med ključne stebre načrtovanja štejemo:

• Trajnostna mobilnost: zelo priljubljena, in z dobrim razlogom, postajajo tako imenovana »15 minutna mesta«, koncept, kjer naj bi bila vsa ključna infrastruktura (pošta, trgovina, banka, …) dosegljiva v petnajstih minutah hoje ali kolesarjenja. Poudarek tako ni več na cestah in infrastrukturi za avtomobile, temveč na javnem prevozu, pešpoteh in kolesarskih stezah. Premik k trajnostni mobilnosti lahko opazimo tudi v našem glavnem mestu, Ljubljani, katerega Center je za avtomobile zaprt.
• Zelena infrastruktura: ogromen poudarek, sploh v večjih mestih, je na ozelenitvah, ki mesta ne le estetsko popestrijo, temveč imajo pozitiven vpliv na biotsko pestrost. Narava v mestih ima mnoge pozitivne učinke, med drugim
  • izboljšuje mikroklimo,
  • blaži toplotne otoke in
  • pomaga zadrževati padavinsko vodo.
• Družbena vključenost: prav razne zelene površine, kot so mestni parki ali sprehajalne poti pa imajo tudi pomembno družbeno vlogo, saj se tu na sprehodih lahko srečujejo prebivalci, ki jim je omogočeno kakovostno preživljanje prostega časa v koščku narave kar v domačem mestu. Prav tako kakovosten urbanizem ne sme ustvarjati elitnih sosesk, saj mora biti mesto dostopno ljudem iz različnih socialnih okolji.
• Ekonomski razvoj: mesto, ki je dobro načrtovano pa ni prijazno le za prebivalce, temveč privablja tudi investitorje, ki želijo v infrastrukturo vlagati. Tako postane dobro načrtovano mesto tudi pravi magnet za podjetja in posameznike, ki spodbujajo gospodarsko rast in inovacije.

Urbanizem in krajinska arhitektura imata tako velik pomen, saj vplivata na ekološki, družbeni in tudi ekonomski razvoj mesta. Tako mora biti urbanist, poleg tega, da je izurjen v urbanističnem načrtovanju in oblikovanju ter urejanju prostora, tudi sposoben prepoznavati ter reševati vprašanja družbe in njenih prostorskih problemov. 

Prihodnost urbanizma bo v iskanju ravnovesja med tehnološkim napredkom in naravo. Mesta ne smejo biti le stroji za bivanje, ampak živi organizmi, ki dihajo, se prilagajajo in ponujajo varno zavetje vsem svojim prebivalcem. Ključ do uspeha pa ni le v rokah strokovnjakov, temveč tudi v aktivni participaciji državljanov, ki morajo sooblikovati prostor, v katerem bodo rasli njihovi zanamci.

Krajinska arhitektura: Harmonija med naravo in človekovim bivališčem

Krajinska arhitektura je disciplina, ki se posveča načrtovanju, oblikovanju in upravljanju odprtega prostora. Čeprav jo mnogi zmotno enačijo zgolj z vrtnarjenjem ali urejanjem okolice hiš, gre za kompleksen preplet umetnosti, znanosti in ekologije. Njen cilj je ustvariti funkcionalna, estetska in trajnostna zunanja okolja, ki segajo od majhnih zasebnih vrtov in mestnih trgov do obsežnih regijskih parkov in sanacij degradiranih naravnih območij.

Landini studio, Špela Šuštarič s.p.

5

Dragatuš

Studio Pikaplus d.o.o.

5

Ajdovščina

ICRO Domžale

5

Domžale

Sadar + Vuga d.o.o.

5

Ljubljana

Vernar stil, d.o.o.

5

Bled

Pro-Mat, Matjaž Popelar s.p.

4.5

Litija

Kakšna je razlika med krajinsko arhitekturo in urbanizmom?

Disciplini sta zelo povezani in področja dela se prepletajo. Čeprav velja, da mora biti dober arhitekt tudi dober urbanist in obratno, pa gre za dve ločeni disciplini.

• Urbanizem se primarno ukvarja z organizacijo grajenega prostora. Njegov fokus je na strukturi mesta: določanju namembnosti zemljišč, načrtovanju gostote pozidave, prometnih tokovih in infrastrukturi. Urbanist na mesto gleda kot na sistem funkcij, ki morajo delovati usklajeno, da zagotovijo gospodarski razvoj in socialno stabilnost. Glavno orodje urbanizma so načrti, predpisi in strategije, ki usmerjajo rast mestne tkiva.
• Krajinska arhitektura pa po drugi strani prostor osmišlja skozi prizmo tistega, kar ni pozidano. Njen osrednji material so "živi" elementi: rastline, voda, relief in mikroklima. Medtem ko urbanizem določa, kje bo stala stavba, krajinski arhitekt določa, kako bo ta stavba komunicirala z okolico. Krajinska arhitektura v mestni prostor vnaša biološko komponento in skrbi za ekosistemske storitve, kot so čiščenje zraka, upravljanje s padavinsko vodo in zmanjševanje vročinskih otokov.

V sodobnem načrtovanju se meje med disciplinama brišejo v konceptu krajinskega urbanizma. Ta zagovarja tezo, da bi morala biti prav krajina, ne pa arhitektura ali promet, osnovni gradnik mesta. V svetu, ki se sooča s podnebnimi spremembami, je sodelovanje obeh ključno:

• urbanizem postavlja okvirje,
• krajinska arhitektura pa mestu vdihne življenje, mehkobo in odpornost.

Brez kakovostne krajinske arhitekture mesta postanejo betonske džungle; brez urbanizma pa krajina ostane neorganizirana in težko dostopna. Skupaj tvorita celoto, ki omogoča, da prostor ne le deluje, temveč v njem tudi zares uživamo.

Urbanizem ni statična disciplina; je nenehen pogovor med prostorom in ljudmi, ki v njem živijo. Vsaka tlakovana ulica, vsaka zasajena lipa in vsaka višina stavbe neposredno vplivajo na to, kako se počutimo, kako varno se premikamo in kako uspešni smo kot družba.

Če iščete kvalitetne krajinske arhitekte, jih lahko najdete na portalu moja dejavnost v kategoriji Krajinska arhitektura, ki se nahaja na tej povezavi.