Agrarna skupnost je oblika skupnega upravljanja zemljišč, kot so gozdovi, pašniki ali kmetijske površine, ki jih uporablja več upravičencev. Delovanje temelji na vnaprej določenih pravilih, ki urejajo rabo zemljišč, vzdrževanje, posege in razdelitev koristi med člane.

Člani agrarne skupnosti o pomembnih vprašanjih odločajo skupaj, običajno prek organov skupnosti. Namen takšnega upravljanja je dolgoročna ohranitev zemljišč, trajnostna raba naravnih virov in pravična razdelitev pravic ter obveznosti med vsemi vključenimi.

Agrarna skupnost je oblika skupnega upravljanja zemljišč, kot so gozdovi, pašniki ali kmetijske površine, ki so v lasti ali souporabi več članov. Njeno delovanje temelji na sodelovanju in skupnih pravilih, ki določajo rabo zemljišč, vzdrževanje ter razdelitev koristi.

Člani agrarne skupnosti skupaj odločajo o upravljanju premoženja, pri čemer je cilj dolgoročna ohranitev zemljišč, trajnostna raba in pravična delitev med upravičence.

Vrste medu se razlikujejo glede na rastlinski vir, s katerega čebele nabirajo nektar ali mano. Med cvetličnim, akacijevim, lipovim, kostanjevim ali gozdnim medom so razlike v barvi, okusu, aromi in gostoti.

Nekateri medi so svetli in blagega okusa, drugi temnejši in izrazitejši, razlikujejo pa se tudi v hitrosti kristalizacije. Prav izvor surovine določa lastnosti posameznega medu in vpliva na njegovo uporabo v prehrani ali domači rabi.

Najprimernejši čas za sajenje večine dreves in grmovnic sta pomlad in jesen, ko so temperature zmerne in tla dovolj vlažna. Jesensko sajenje omogoča, da se rastline do pomladi ukoreninijo, spomladansko pa je primerno predvsem za bolj občutljive vrste.

Pri odločitvi je treba upoštevati tudi vrsto rastline, podnebne razmere in lastnosti tal. Pravilno izbran čas sajenja pomembno vpliva na uspešnost rasti in nadaljnji razvoj rastline.

Izbira kmetijske ali gozdarske mehanizacije mora temeljiti na dejanskih potrebah – velikosti površin, vrsti pridelave ali obsegu gozdarskih del. Manjše kmetije običajno potrebujejo vsestranske stroje, ki omogočajo opravljanje več nalog, večje pa specializirano in zmogljivejšo opremo.

Pomembni dejavniki so tudi prilagojenost terenu, enostavnost uporabe, dostopnost servisa in dolgoročni stroški vzdrževanja. Pravilno izbrana mehanizacija vpliva na učinkovitost dela, varnost in trajnostno rabo površin.

Sodobna gozdarska dela vključujejo sečnjo in spravilo lesa, nego gozda, redčenje, sanacijo po ujmah ter pripravo lesa za nadaljnjo uporabo. Poleg fizičnih posegov se vse pogosteje izvajajo tudi strokovne presoje in načrtovanje posegov.

Cilj sodobnega gozdarstva je uravnotežiti pridobivanje lesa z ohranjanjem zdravja gozda, biotske raznovrstnosti in dolgoročne stabilnosti gozdnih ekosistemov.

Kmetijske zadruge povezujejo kmete z namenom lažjega nastopa na trgu in boljše organizacije prodaje. Članom običajno nudijo odkup pridelkov, skupno prodajo, oskrbo z repromaterialom, logistično podporo in strokovno svetovanje.

Zadružno povezovanje omogoča boljše pogajalske pogoje, večjo stabilnost pri odkupu in izmenjavo znanja, kar je še posebej pomembno za manjše in srednje velike kmetije.

V oljarnah se najpogosteje pridelujejo olja iz oljk, bučnih semen, sončnic, oljne ogrščice, lanu ter različnih oreščkov. Posamezna olja se razlikujejo glede na surovino, iz katere so pridobljena, ter glede na način predelave, kar vpliva na njihov okus, barvo, aromo in uporabo.

Posebno mesto imajo hladno stiskana olja, pri katerih se med postopkom ne uporabljajo visoke temperature. Takšna obdelava omogoča ohranitev naravnih lastnosti surovine in je primerna predvsem za prehransko uporabo, pa tudi za kozmetične in druge namene.

Ribogojništvo temelji na nadzorovani vzreji rib v ribnikih, bazenih ali pretočnih sistemih, kjer se stalno spremljajo pogoji bivanja, prehrana in zdravstveno stanje rib. Takšen način omogoča večji nadzor nad razmerami vzreje in količinami rib ter jasno sledljivost izvora.

Ribolov v naravi je vezan na naravne populacije rib in je močno odvisen od letnih časov, vremenskih razmer ter zakonskih omejitev. Ulov je zato manj predvidljiv, količine in vrste rib pa se lahko precej razlikujejo. Obe obliki imata pomembno vlogo, vendar ribogojništvo vse bolj dopolnjuje naravni ribolov tam, kjer je potrebna stalna in zanesljiva oskrba z ribami.

Postopek v žagi se začne s prevzemom hlodovine, kjer se les razvrsti glede na vrsto, premer in kakovost. Nato se hlodi razžagajo na osnovne lesne elemente, kot so deske, plohi ali letve, pri čemer je pomembna natančnost reza, saj ta vpliva na nadaljnjo uporabnost materiala.

Po razrezu sledi sušenje lesa, bodisi naravno bodisi v sušilnicah, da se doseže ustrezna vlažnost. V tej fazi se preprečujejo deformacije, pokanje in razvoj škodljivcev. Osnovna obdelava se lahko nadaljuje še z obrezovanjem, skobljanjem ali zaščito lesa, odvisno od končnega namena uporabe.

Kakovost žit se začne zagotavljati že po žetvi, ko se pridelek očisti nečistoč in ustrezno posuši na varno raven vlažnosti. Nepravilno sušenje lahko povzroči razvoj plesni, izgubo hranil ali kvarjenje pridelka.

Skladiščenje poteka v silosih ali skladiščih, kjer so nadzorovani:

• temperatura,
• vlaga in
• prezračevanje.

Redni pregledi omogočajo pravočasno zaznavanje škodljivcev ali drugih težav. Takšen nadzor je ključen za ohranjanje kakovosti žita skozi daljše obdobje, bodisi za prehransko uporabo bodisi za nadaljnjo predelavo.

Dobrobit živali temelji na zagotavljanju pogojev, ki omogočajo naravno vedenje in zmanjšujejo stres. To vključuje primeren prostor, ustrezno mikroklimo, kakovostno in uravnoteženo krmo ter stalni dostop do vode.

Pomemben del je tudi redni zdravstveni nadzor in ustrezno ravnanje z živalmi pri vsakodnevnem delu. Spoštovanje zakonodajnih zahtev in smernic dobrobiti ne vpliva le na počutje živali, temveč tudi na kakovost mesa, mleka ali drugih živinorejskih proizvodov.

Kmetijski repromaterial zajema vse materiale in sredstva, ki so potrebni za izvajanje kmetijske pridelave. Sem sodijo semena in sadilni material, gnojila, krmila, sredstva za varstvo rastlin ter različni pripomočki in dodatki za obdelavo tal in rejo živali.

Kakovost repromateriala neposredno vpliva na pridelek, zdravje rastlin in živali ter dolgoročno uspešnost kmetije. Zato je izbira preverjenih in ustrezno prilagojenih vhodnih materialov ključna za stabilno in trajnostno pridelavo.

Ogrevanje na biomaso je smiselna izbira tam, kjer so na voljo lastni ali lokalni viri, kot so drva, sekanci ali peleti. Posebej primerno je za kmetije ali gospodinjstva z večjimi ogrevalnimi potrebami, kjer se investicija v sistem dolgoročno povrne.

Poleg ekonomskega vidika je pomembna tudi energetska neodvisnost in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv. Ob pravilni uporabi in sodobni tehnologiji je biomasa zanesljiv in trajnosten vir toplote.

Če je shranjen pravilno, se med nikoli ne pokvari. Lahko potemni in se kristalizira, kristalizacije pa se lahko znebite s segrevanjem medu na 35-40 °C.

Rabljeni stroji morajo izpolnjevati fitosanitarne zahteve, ki med drugim vključujejo popolno čistočo za preprečevanje prenosa škodljivih organizmov.

Gozdarske storitve vključujejo:

• sečnjo lesa,
• podiranje dreves,
• spravilo lesa,
• prevoz lesa/hlodovine,
• čiščenje gozda,
• urejanje gozdnih vlak,
• prodajo lesa,
• odkup lesa.

Nekateri gozdarji nudijo le nekatere od zgoraj naštetih storitev, zato se za več informacij obrnite na izbrano podjetje.

Obstaja več vrst olja, ki se podajo k različnim jedem in se uporabljajo v različne namene. Med drugim lahko naročite:

• sončnično olje,
• oljčno ali olivno olje,
• bučno olje,
• sojino olje,
• sezamovo olje,
• orehovo olje …

Najpogosteje se uporabljajo:

• smreka,
• jelka,
• bor
• in hrast.

Vsaka vrsta lesa ima svoje prednosti in slabosti, ki določajo njeno uporabo.

Vedno boste vedeli, od kod je prišlo vaše meso, prav tako pa bo veliko bolj sveže, kot če bi ga kupili v trgovini, kjer je kar nekaj časa preždel na tovornjaku, nato pa še na trgovinski polici.